Dopoldne "ena od možnosti", zvečer uradna odločitev: Trump je dobil svoj dizel

Še v četrtek je evropski komisar za energetiko Dan Jørgensen novinarjem razlagal, da je sprostitev strateških zalog dizla ena od možnosti, o kateri se države šele usklajujejo. Manj kot en dan pozneje je bila odločitev že sprejeta.

Ameriški predsednik Donald Trump je evropskim zaveznikom, predvsem Nemčiji in Franciji, sporočil, naj sprostijo svoje strateške rezerve dizla. Po poročanju tiskovnih agencij naj bi Washington od Evropske unije zahteval sprostitev okoli 120 milijonov 159-litrskih sodov dizla v šestih mesecih, kar je več kot tretjina skupnih evropskih zalog. V ozadju je bila tudi grožnja, da bi ZDA lahko omejile svoj izvoz dizla, kar bi cene v Evropi še dodatno dvignilo.

Ameriški minister za energetiko Chris Wright je zahtevo pospremil z besedami:

"Čas je za usklajeno sproščanje zalog dizelskega goriva, saj se bližamo sezoni žetve in zimski sezoni kurilnega olja."

Še bolj neposreden je bil ameriški predstavnik za trgovino Jamieson Greer, ki je dejal:

"Vemo, da Francija, Nemčija in Italija sedijo na rezervah ... Seveda jim ne bom polagal besed v usta, ampak mislim, da bi radi imeli skupno vizijo o tem, kako na trg spraviti čim več dizla."

Cene so medtem že precej povedale same. V Nemčiji je bila v četrtek povprečna cena dizla 2,409 evra na liter, cene ameriškega dizla pa so od začetka vojne na Bližnjem vzhodu narasle za več kot 70 odstotkov. Po podatkih Goldman Sachsa so imele evropske članice OECD konec junija okoli 190 milijonov sodov dizla v zalogah.

Evropska komisija je na pritisk sprva odgovarjala zadržano. Komisar Jørgensen je dejal:

"Z vsemi članicami Mednarodne agencije za energijo, ne samo z ZDA, razpravljamo o tem, kdaj bi bil ustrezen čas za sprostitev zalog, saj je to ena od možnosti, ki jih imamo. Smo jo že uporabili in verjetno jo bomo še enkrat."

Tiskovna predstavnica komisije Anna-Kaisa Itkonen je obenem zavrnila ameriško grožnjo o prepovedi izvoza: "Prepoved ne bi koristila nikomur. To bi spodkopalo naše zaupanje v ZDA kot zanesljivega partnerja." Francoski minister za mednarodno trgovino Nicolas Forissier je dejal, da si ameriške prepovedi izvoza sploh ne more predstavljati, z nemškega ministrstva za gospodarstvo pa so sporočili, da jih Mednarodna agencija za energijo k sprostitvi zalog še ni pozvala.

Razprava se je končala isti dan, ko se je začela. Francoski predsednik Emmanuel Macron je sklical izredni pogovor voditeljev skupine G7, po katerem je bilo sporočeno, da bodo države iz strateških rezerv sprostile do 100 milijonov sodov nafte in dizelskega goriva. Sproščanje se bo začelo nemudoma in bo trajalo štiri mesece, pomemben del dizla pa naj bi prišel na trg že v prvih dvajsetih dneh. V skupni izjavi so zapisali:

"Ob soočanju z nihanjem cen na naftnih trgih brez primere – kjer strmo naraščajoče cene ogrožajo gospodarsko stabilnost in blaginjo naših državljanov – smo se dogovorili o odločnih in usklajenih ukrepih za stabilizacijo takojšnje oskrbe z energijo."

Države G7 so se obenem dogovorile, da si med seboj ne bodo uvajale izvoznih prepovedi za dizel, in k temu pozvale tudi druge proizvajalke. S tem je padla tudi grožnja, s katero je Trump teden dni mahal nad Evropo. Ameriški predsednik je novico o dogovoru sporočil na omrežju Truth Social, in sicer da so se evropske države dogovorile, da bodo na trg takoj sprostile ogromno količino dizla.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je odločitev pozdravila z besedami:

"Pozdravljamo odločitev držav G7, da zaveznikom ne bodo uvedle nobenih izvoznih prepovedi, ter nadaljnjo solidarnost med partnerji."

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je napovedal, da bodo voditelji Evropske unije o draginji energije razpravljali na zasedanju 15. in 16. oktobra, kjer naj bi govorili tudi o zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv. Od ameriške zahteve do sprejetja odločitve skupine G7 je minilo nekaj dni, od komisarjeve previdne izjave, da je sprostitev zgolj ena od možnosti, pa manj kot en dan.