Edina vojna zločinka, obsojena na haaškem sodišču, je umrla kot narodna junakinja

Biljana Plavšić je priznala zločine proti človečnosti, nato pa priznanje umaknila. Do smrti pri šestindevetdesetih letih je prejemala državno pokojnino in ohranila ugled med delom srbske javnosti.

Edina vojna zločinka, obsojena na haaškem sodišču, je umrla kot narodna junakinja

V Beogradu je v četrtek, 1. oktobra 2026, pri šestindevetdesetih (96) letih umrla Biljana Plavšić, nekdanja predsednica Republike Srbske in edina ženska, ki jo je haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obsodilo zaradi zločinov proti človečnosti.

Plavšićeva, doktorica biologije, je med vojno v Bosni in Hercegovini opravljala funkcijo podpredsednice Republike Srbske in bila tesna sodelavka Radovana Karadžića, ki ga je novembra 1996 nasledila na mestu predsednice te entitete. Januarja 2001 se je po dogovoru s takratno glavno tožilko haaškega sodišča Carlo Del Ponte prostovoljno predala sodišču.

Priznala je krivdo za zločine proti človečnosti, storjene med letoma 1992 in 1995, in sicer za pregon nesrbskega prebivalstva na politični, verski in rasni podlagi. Tožilstvo je v zameno umaknilo preostalih sedem točk obtožnice, med njimi obtožbo genocida. Leta 2003 so jo obsodili na enajst let zapora zaradi sodelovanja v kampanji pregona Bošnjakov in Hrvatov v sedemintridesetih bosanskih občinah. Kazen je prestajala na Švedskem, od koder so jo leta 2009 po prestanih dveh tretjinah kazni predčasno izpustili.

Kesanja ni bilo. V pogovoru za švedski časnik Vi je po izpustitvi priznanje krivde umaknila, odgovornost pa zvrnila na Karadžića in generala Ratka Mladića. Med vojno je etnično čiščenje Bošnjakov in Hrvatov razlagala kot:

»naraven pojav«

Po izpustitvi je živela v Beogradu, ni se ukvarjala s politiko ter je bila ločena in brez otrok. Prejemala je državno pokojnino, v delu javnosti in med političnimi elitami pa je kljub pravnomočni obsodbi ohranila sloves narodne junakinje. Knjiga Olivere Simić Madam vojna zločinka, ki je izšla konec leta 2025 in temelji na več kot sto pogovorih s Plavšićevo, je razkrila, da je bilo njeno priznanje krivde v Haagu zgolj taktična poteza, s katero se je želela izogniti obtožbi genocida in dolgemu sojenju.

Plavšićeva je umrla dober mesec po tem, ko je v zaporu umrl Ratko Mladić, ki so ga v Srbiji pokopali z vojaškimi častmi. Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug bodo tudi njo pokopali v Banjaluki.

Viri

  1. Umrla je edina ženska, ki je bila na haaškem sodišču obsojena za vojne zločine
  2. Umrla je obsojena vojna zločinka Biljana Plavšić
  3. Umrla je Biljana Plavšić, edina ženska, obsojena vojnih zločinov v Haagu
  4. Kmalu po Mladiću umrla še Biljana Plavšić

Ime ostane. Podpri, če hočeš, da ostane tudi uredništvo.

Kako so pokrili drugi

Os: levo–desno je hiša. Gor–dol je nagnjenost tega članka (kritično → podpira). Tabloid je ločena tirnica.