530.000 evrov za radar, ki ga prehitite z enim izvozom z avtoceste

Sekcijsko merjenje hitrosti, ki ga Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) napoveduje že od pomladi, na slovenskih avtocestah še vedno ne deluje. Sistem, za katerega je država odštela dobrega pol milijona evrov, ima poleg zamud tudi konstrukcijsko napako: na treh od štirih merjenih odsekov ni kamer na vmesnih izvozih in uvozih, zato lahko voznik avtocesto preprosto zapusti sredi odseka in za merilni sistem izgine.

Sekcijsko merjenje bo, ko bo nekoč zaživelo, delovalo na štirih odsekih: na primorski avtocesti med Logatcem in Vrhniko v smeri Ljubljane, na gorenjski avtocesti med priključkoma Ljubljana Brod in Vodice v smeri Kranja, na dolenjski avtocesti čez višnjegorski klanec med Grosupljim in Ivančno Gorico v smeri Novega mesta ter na štajerski avtocesti med Podmiljem in Ločico, torej na območju trojanskih predorov, v smeri Maribora.

V nasprotju s klasičnim radarjem, ki meri trenutno hitrost na eni točki, sekcijsko merjenje zajame vozilo na začetku odseka in znova na koncu ter na podlagi časa vožnje izračuna povprečno hitrost. Namen ni kaznovanje za vsako ceno, temveč umirjanje prometa na celotnem odseku, ne le pred kamero.

Sistem bi moral po prvotnih načrtih zaživeti že marca, nato maja, potem do konca julija, zdaj pa Dars kot rok navaja zgolj »september«, brez natančnega datuma. Julij je minil brez radarjev, avgusta pa je urad za meroslovje uradno potrdil tri odseke: med Logatcem in Vrhniko, med priključkoma Ljubljana Brod in Vodice ter čez višnjegorski klanec. Četrti, pri trojanskih predorih, je moral čakati dlje, vendar ne po krivdi izvajalca: Dars je med avgustovskim odpravljanjem pomanjkljivosti na merilnem mestu odstranil kamere, česar ni smel, izvajalec Intermatic pa je moral sistem znova postaviti. Urad za meroslovje je zeleno luč za četrti odsek dal šele 16. septembra.

"Pred začetkom operativnega izvajanja sekcijskega merjenja hitrosti potekajo še zaključne aktivnosti vseh sodelujočih."

Dars je na razpisu izbral podjetje Intermatic, ki ponuja merilnik iCar5 belgijskega proizvajalca MacQ. Pogodba je vredna 530.000 evrov z davkom, Dars pa ima pravico za vsak dan zamude zaračunati 1059 evrov kazni, skupaj največ deset odstotkov vrednosti pogodbe. Ali bo kazen dejansko uveljavil, ni povedal.

Tudi ko bo sistem po vseh overitvah, usposabljanjih in testiranjih vendarle začel delovati, ne bo deloval tako, kot bi od njega pričakovali. Na treh od štirih odsekov so namreč vmesni izvozi in uvozi, na katerih ni kamer. Kdor se torej na avtocesto vključi sredi merjenega odseka ali se z nje izključi, preden ga zajame druga kamera, za sistem ne obstaja, zato njegove povprečne hitrosti ni mogoče izračunati.

"Kar pomeni, da smo postavili sekcijsko merjenje, kjer lahko sekcijo v določenih primerih preprosto zapustite in za sistem ne obstajate več."

Enaka luknja zeva pri spremenljivih omejitvah hitrosti na portalih nad avtocesto, ki jih Dars uporablja vse pogosteje. Ko se omejitev na merjenem odseku spremeni, denimo s 130 na osemdeset kilometrov na uro zaradi del ali gostega prometa, sistem po trenutni zasnovi tega ne upošteva samodejno. Sistem naj bi spremenljivim omejitvam prilagodili šele z eno od prihodnjih nadgradenj programske opreme, torej takrat, ko bo treba za prilagoditev znova plačati na podlagi nove pogodbe.

Tudi ko bodo vsi štirje odseki uradno overjeni, to še ne pomeni, da bodo kazni začele prihajati v nabiralnike. Meritve bo namreč prevzela policija, ne Dars, izvajalec pa mora prej usposobiti policiste in sistem v celoti povezati s policijskim informacijskim sistemom. Šele po testnem obdobju bo policija sporočila uradni datum začetka delovanja. Do takrat lahko na omenjenih štirih odsekih vozite tako hitro, kot želite, radar pa bo le tiho štel minute.

Sekcijsko merjenje torej uradno še ne obstaja, neuradno pa je vredno pol milijona evrov in ima luknjo, skozi katero gre cel avto.