Neuradno.si trdi, da je novinarko v smrt pahnila revija. Vzroka smrti ne pozna nihče.

V začetku septembra 2026 je portal Neuradno.si objavil zapis, ki se začne z vprašanjem:

"Je Ana Jud storila samomor, ker jo je medijska hiša Martina Odlazka pahnila na rob?"

To ni naša trditev. Je naslov in teza članka, ki ga je objavil portal Neuradno.si, podpisan s psevdonimom "Izidor" — pravo ime avtorja ni znano, kar je vredno vedeti pred obtožbo, ki poimensko navedenima osebama grozi z zaporno kaznijo. Naš pobiralnik strani izvirnika ne prikaže (stran za avtomatsko branje ostane prazna), zato v nadaljevanju citiramo po celotnem besedilu, ki ga je uredništvu posredoval urednik in ki se ujema z različico, ki jo je istega dne pod skoraj identičnim naslovom povzela Moja Dolenjska.

Na čem portal gradi obtožbo. Po njegovih navedbah je direktor Reporterja Aleš Černigoj oktobra 2025 na navodilo odgovornega urednika Silvestra Šurle Judovi po e-pošti odpovedal pogodbo o delu — brez odpovednega roka in brez odpravnine. Za celomesečno septembrsko delo naj bi kot s.p. prejela 850 evrov:

"Ker prispevki, ki so strošek s.p.-ja, prek katerega je morala delati, znašajo približno 720 EUR, ji je za plačilo ostalo 130 EUR."

Metoda: obrnjeno dokazno breme. Portal trdi tudi, da je Judova del kariere pri Reporterju delala "na črno" — plačana mimo pogodbe, brez prispevkov. Edini dokaz je eno zasebno sporočilo neimenovani "zaupni osebi", ki ga je portal delno prekril, da bi zaščitil vir. Sklep, ki ga iz tega naredi Neuradno, pove več o metodi kot o Judovi:

"Če teh dokazil ni, je več kot očitno, da njena navedba, da je bila plačana na črno, drži."

To ni dokaz, je obrat dokaznega bremena: odsotnost dokumenta se prebere kot potrditev trditve, ne kot manjkajoč dokaz. Isto metodo portal uporabi pri dolgu — ocena "nad 50.000 evrov" ni podprta s plačilno listo ali sodbo, ampak je lastni izračun portala, "izpeljan iz let dela brez pogodbe".

Kolumna, ki naj bi bila sprožilec. Po navedbah virov, s katerimi je govoril portal, naj bi bil neposredni povod za odpoved kolumna o Robertu Golobu in Tini Gaber, ki jo je Šurla prepovedal objaviti. V njej je Judova zapisala, da so Golobove reforme prizadele nutrije in da je premier čustveno zmeden; ministrico je opisala s primerjavo na oblačilno podobo islamističnih samomorilskih napadalcev. Kolumno je konec oktobra 2025 — mesec njene odpovedi — v celoti objavil portal Na dlani. Vsebina pojasni, zakaj jo je urednik zavrnil objaviti; ne pojasni, ali je odpoved dejansko sledila iz tega razloga ali iz drugega.

Kar iz zapisa ne izveste. Uradni vzrok smrti Ane Jud ni bil nikoli javno objavljen — noben od preverjenih virov, ki poročajo o njeni smrti, ga ne navaja.

Njen nekdanji mož Kristjan Lapuh, ki je 8. aprila 2026 sporočil novico o njeni smrti, je kasneje objavil obsežen osebni zapis. Ni šlo za zanikanje samomora, kot so ga povzeli nekateri mediji, ampak za nekaj bolj zapletenega:

"Da, Ana je razmišljala o samomoru. Ne samo enkrat. Nekajkrat ga je tudi poskusila, a gledano za nazaj menim, da je šlo za klice na pomoč. […] Ampak ali je šlo za samomor ali ne, danes ne ve nihče."

Isti zapis nadaljuje z opozorilom, zaradi katerega njegovih besed ne gre brati kot potrditev nobene teze:

"Ljudje ugibajo, nekateri namigujejo, drugi trdijo. Dejstvo je, da tega ne vemo. […] Njenima hčerkama s tem sporočate, da se jima je odrekla."

Reporter je sam objavil in memoriam, ki ga je podpisal novinar Dejan Steinbuch — in ki konec sodelovanja z Judovo pojasnjuje drugače, kot ga slika Neuradno:

"Ana ni dala več ničesar od sebe. Ni zmogla. […] Pred leti sem tudi jaz kot urednik Portala Plus zaključil sodelovanje z njo, saj v stanju, v kakršnem je bila, ni mogla več pisati. Podobno se je kasneje zgodilo tudi na Reporterju."

To ni razbremenilni dokaz — Reporter ima očiten interes, da svoj konec sodelovanja z njo prikaže kot posledico dolgoletne duševne stiske in ne kot povračilni ukrep zaradi kolumne. Ampak trditev je dokumentirana, podpisana in objavljena, medtem ko je Neuradnova različica oprta na anonimne vire in interno sporočilo, ki ga ni preveril nihče zunaj portala.

Zapor, obljubljen s pogojnikom. Zapis navaja štiri člene Kazenskega zakonika — kršitev temeljnih pravic delavcev, šikaniranje na delovnem mestu, surovo ravnanje, ki privede do samomora, kršitev pravic iz socialnega zavarovanja — z razponi do petih let zapora. Vsak je uveden s "če": če bi preiskava dokazala, če bi se izkazalo.

"Če bi preiskava pokazala, da je surovo ali nečloveško ravnanje s podrejeno osebo povzročilo samomor, grozi do pet let zapora."

Pogoj je v prvem stavku odstavka, zaporna kazen v zadnjem — v isti sapi, kar bralcu hitro pusti samo kazen. Noben organ pregona doslej ni potrdil, da preiskava, na katero se pogoj sklicuje, sploh teče.

Vprašanja brez odgovora. Portal je šest vprašanj poslal Odlazku, Šurli in Černigoju:

"Prosimo vas, da nam na novinarska vprašanja odgovorite do četrtka 3. septembra 2026 do 20. ure zvečer."

Do objave odgovora ni bilo, kar Neuradno bere kot posredno potrditev vseh svojih navedb. Molk pomeni, da nihče od vprašanih ni ugovarjal navedbam — ne, da jih je priznal. Vprašanja bomo poslali znova, na naš naslov.

Med primerjavami, ki jih portal uporabi za moralni kontrast, je tudi poslanec, ki naj bi zaposlenim dolgoval približno 43.000 evrov — ime v citiranem delu besedila ni navedeno, primerjava zato ni preverljiva in jo navajamo le kot del retorike zapisa, ne kot preverjeno dejstvo. Enako velja za posamezno objavo na Facebooku, ki naj bi dokazovala, da je Judova delala med bolniško odsotnostjo z zlomljeno nogo — portal je ne poveže s povezavo, zato je ne moremo preveriti.

Kaj torej dejansko vemo. Da je Judova oktobra 2025 prenehala pisati za Reporter. Da je za septembrsko delo prejela 850 evrov. Da vzrok njene smrti aprila 2026 ni bil objavljen. In da je edini, ki je javno spregovoril o okoliščinah, prosil, naj z ugibanjem prenehamo — zaradi njenih dveh mladoletnih hčera, ne zaradi Reporterja.

Trditev o vzročni zvezi med odpovedjo pogodbe in njeno smrtjo je Neuradnova, ne naša. Objavljamo jo, ker je bila javno objavljena in ker gre za delovnopravni spor, ki je sam po sebi preverljiv — plačilne liste, pogodbe in IJZ-odgovori obstajajo ali ne obstajajo, ne glede na to, kaj kdo trdi o vzroku smrti. Kar iz zapisa ni preverljivo brez dodatnega dela — kdo je "zaupna oseba", kdo je poslanec iz primerjave, kaj točno kaže neobjavljeni posnetek zaslona s Facebooka — pustimo označeno kot tako: neznano.