Radar, ki se ugasne ravno takrat, ko ga najbolj potrebujete

16. septembra 2026 je urad za meroslovje zaključil overitev zadnjega od štirih odsekov, na katerih naj bi zaživelo sekcijsko merjenje hitrosti. Dvanajst kilometrov štajerske avtoceste od predora Podmilj do Ločice v smeri Maribora. S tem so izpolnjeni vsi formalni pogoji. Datuma, ko bo sistem dejansko začel meriti, še vedno ni.

Med dokumenti, ki jih je pri tem treba prebrati, je eden nerodnejši od drugih. Ne zato, ker bi kaj skrival — ampak zato, ker ga je DARS napisal sam.

Tisto, kar so povedali mimogrede

V pojasnilih o novem sistemu je ena poved, ki jo je STA povzela brez posebnega poudarka, ostali pa za njo:

"Sistem ne bo deloval v času, ko bodo na omenjenih odsekih potekala dela. Prav tako na odsekih ne bo prilagajanja sekcijskega merjenja hitrosti morebitnemu delovanju sistema dinamičnega prilagajanja hitrostnih omejitev razmeram na cesti."

Preberite to še enkrat. Zožen pas, delovni stroj, delavec v oranžnem jopiču, omejitev 80 — takrat merilnik ne meri. Ko elektronski portali zaradi dežja ali kolone spustijo omejitev s 100 na 60, sekcijsko merjenje tega ne upošteva. Deluje torej natanko v razmerah, v katerih je avtocesta suha, prazna in pregledna.

Nadzor hitrosti je vklopljen, kadar ga je najmanj treba.

Devet let in ena smer

DARS to tehnologijo pozna. Januarja 2017 je objavil sporočilo za javnost z naslovom, ki je zvenel kot napredek:

"Na odseku štajerske avtoceste med Trojanami in Podmiljem bo proti Ljubljani od ponedeljka, 30. januarja, od 7. ure zjutraj dalje začel delovati sistem merjenja povprečne hitrosti vožnje, na podlagi katerega bo Policija kršiteljem izrekala globe."

Isti klanec. Ista tehnologija. Devet let prej. V istem sporočilu so tudi natančno pojasnili, zakaj je sekcijsko merjenje boljše od stacionarnih radarjev: ker voznik mora omejitev upoštevati na daljšem odseku in ne le na kratkem. Argument je bil znan leta 2017. Razpis za novi sistem je prišel kasneje — in po navedbah DARS-a je od prvega razpisa za izbor dobavitelja minilo več kot štiri leta, preden je sistem sploh prišel do formalnih dovoljenj.

Nova postavitev na Trojanah meri v nasprotno smer kot tista iz leta 2017: proti Mariboru, ne proti Ljubljani. Kaj se je zgodilo s smerjo, ki so jo leta 2017 označili za bolj problematično — tudi zaradi smrtne žrtve — v nobenem od letošnjih pojasnil ne piše.

Kamere, ki jih ne bi smeli odstraniti

Zadnji odsek je zamujal zaradi napake na merilnem mestu. Prve meritve na Trojanah je urad za meroslovje opravil sredi avgusta, nato pa je DARS odpravljal pomanjkljivosti — in pri tem odstranil kamere, česar ne bi smel. Overitev se je zato začela znova.

Merilniki so iCar5 belgijskega proizvajalca MacQ, dobavitelj je podjetje Intermatic. Pred prevzemom mora izvesti še šolanje in popolno integracijo v informacijski sistem policije. Ta bo nato sistem testirala. Šele potem bo znan datum.

Na DARS-u so v tej fazi povedali toliko:

"Trenutno smo v fazi, ko preverjamo, ali sistem izpolnjuje vse pogoje."

Štiri točke, ne mreža

Odseki so štirje: trojanski predori proti Mariboru, višnjegorski klanec proti Novemu mestu, Logatec–Vrhnika proti Ljubljani, Ljubljana Brod–Vodice proti Kranju. Skupaj nekaj deset kilometrov avtocestnega križa. Vse ostalo ostane, kar je bilo.

DARS poudarja, da namen ni kaznovanje voznikov, ampak umirjanje hitrosti in večja prometna varnost. To je verjetno res. Težava je, da sistem, ki se izklopi med deli na cesti in ne sledi dinamičnim omejitvam, umirja promet takrat, ko je promet že umirjen sam od sebe.

Ostanejo tri vprašanja, na katera ni odgovoril nihče: koliko je sistem stal, zakaj je od razpisa do dovoljenj minilo več kot štiri leta, in kdo je odgovarjal za to, da so kamere odstranili sredi overitve.

Vozniki bodo o začetku merjenja obveščeni vnaprej, obljubljajo na DARS-u. To je edini datum, ki ga imamo: obljuba, da ga bomo izvedeli.