Kletka za kokoši podaljšana za šest let, čip za mačke ukinjen: minister temu reče dobrobit živali

Ministrstvo za kmetijstvo je v javno obravnavo poslalo predlog novele zakona o zaščiti živali, ki razveljavlja ali odlaga večino najbolj odmevnih sprememb, ki jih je lani poleti pod vlado Roberta Goloba uveljavila prejšnja novela istega zakona.

Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je predlog v četrtek predstavil na novinarski konferenci. Po njegovih besedah je vodilo delovne skupine, ki je novelo pripravila, visoka raven dobrobiti živali, cilj pa je odstraniti to, čemur pravi aktivizem.

"S to novelo, ki gre v javno obravnavo, želimo odstraniti aktivizme, iti nasproti rejcem in kmetom ter ohraniti visok nivo dobrobiti živali," je dejal.

Najbolj otipljiva sprememba se dotika kokoši nesnic v obogatenih kletkah. Veljavni zakon je rejcem nalagal, da tovrstno rejo opustijo do 1. januarja 2029. Novela ta rok premika na konec leta 2034, torej za skoraj šest let. Minister je dejal, da s tem rejcem, ki so vlagali v kletke, omogočajo, da se jim naložba amortizira, hkrati pa ministrstvo v prehodnem obdobju ne bo več vlagalo javnega denarja v obnovo ali gradnjo novih kletk. Osem milijonov evrov, ki jih je prejšnja vlada obljubila rejcem za prilagoditev na prepoved, po pojasnilu ministra nikoli ni bilo izplačanih. Nadzor nad petintridesetimi rejci, ki še izvajajo baterijsko rejo, naj bi se medtem okrepil.

Drugič, novela ukinja obvezno čipiranje lastniških mačk, ki naj bi veljalo od 1. januarja 2027. Čipiranje bo obvezno le še ob prenosu lastništva živali, javnega financiranja označevanja pa ne bo več.

Tretjič, splošna prepoved trajnega privezovanja psov ostaja, a z dvema izjemama: za pse, rojene pred 1. januarjem 2027, če jih lastnik vsaj enkrat na dan pelje na sprehod ali jim omogoči izpust, in za pse, ki ponoči varujejo kmetije. Minister je dejal, da sta izjemi časovno omejeni in pogojeni z ustreznimi prostorskimi razmerami.

Pri kastraciji do sedem dni starih pujskov novela ohranja obveznost anestezije in analgezije, ki velja od začetka tega leta, dopušča pa, da poseg namesto veterinarja opravi tudi ustrezno usposobljen rejec, ki ima sklenjen sporazum z veterinarsko organizacijo. To je pomembna razlika glede na razdiralno različico predloga, ki jo je ministrstvo septembra za kratek čas objavilo na portalu e-demokracija in nato umaknilo: tista je dopuščala kastracijo brez anestezije.

Namesto zavetišča za kopitarje, ki ga je predvideval zakon, novela uvaja dodatne prehodne hleve za vse rejne živali. Spreminjajo se tudi pogoji financiranja zavetišč, saj država po 180 dneh namestitve ne bo več sofinancirala oskrbe kronično bolnih živali z brezupno prognozo, ukinja pa se tudi možnost zasega vozila osebi, ki nedovoljeno prevaža hišne živali.

Predlog je po navedbah ministrstva pripravila delovna skupina pod vodstvom vršilke dolžnosti generalne direktorice uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreje Bizjak, v kateri so poleg kmetijsko-gozdarske zbornice sodelovale tudi veterinarska fakulteta in zbornica, ljubljanska biotehniška fakulteta, mariborska kmetijska fakulteta in zveza nevladnih organizacij za zaščito živali. Javna obravnava bo trajala mesec dni, sprejetje novele pa na ministrstvu načrtujejo do konca leta.

Lani je za prejšnjo, strožjo različico zakona dvainštirideset tisoč podpisnikov zahtevalo referendum, da bi preprečili njeno rahljanje. Tokrat gre ministrstvo v obratno smer, ne da bi vprašalo, ali se bo kdo podpisoval nazaj.