Mesec je pokazal lonček. Pol države v njem vidi jabolčni sok.

Luka Mesec je v nedeljo objavil izvid Inštituta za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani. Negativen. Na vse.

Ne na eno stvar — na deset skupin snovi: amfetamine, benzodiazepine, opiate, metadon in metabolite, THC in metabolite, kokain in metabolite, barbiturate, metamfetamine, PCP in triciklične antidepresive. Vzorec urina je bil odvzet 18. septembra ob 18.55, toksikološka preiskava opravljena 21. septembra.

"Še isto popoldne sem šel opravit test na droge na Inštitut za sodno medicino, ki ga objavljam."

Ura odvzema je pomembna, ker pove, kako hitro se je človek usedel v avto. Obtožba je padla v petek popoldne. Ob 18.55 je bil v laboratoriju.

Kar izvid dokaže, in kar ne

Dokaže: v vzorcu, odvzetem 18. septembra ob 18.55, testiranih snovi ni bilo.

Ne dokaže: da jih človek ni nikoli užival. In predvsem ne dokaže ničesar o novoletni zabavi konec leta 2021, ki je predmet obtožbe. Urin ne hrani petih let. To ni naša opazka — to je pošteno zapisal celo 24ur, ki je zgodbo poganjal: "Negativen urinski test ne more dokazati, da človek droge ni užival nikoli oziroma da jih ni užival na neki zabavi leta 2021."

Torej: Mesec je opravil test, ki ga obtožba ni zahtevala, o obdobju, ki ga obtožba ne zadeva, in dobil rezultat, ki obtožbe ne more ovreči. To ni njegova napaka. To je oblika obtožbe.

Jabolčni sok

Pod člankom se je v treh urah nabralo krepko čez sto komentarjev. Vsebinsko so bili en sam stavek, napisan na petnajst načinov: ja, ampak.

Ja, ampak urin pokaže samo nekaj dni. Ja, ampak treba bi bilo lase. Ja, ampak "osnovni testi niti ne preverijo temperature". Ja, ampak — in to je zmagovalec — "uri je lahko tudi od koga drugega s sabo prinesel".

To je pomembna ugotovitev o naravi dokaza v slovenski javni razpravi. Tak lonček ima namreč vedno natanko dve možni vsebini. Če je izvid pozitiven, je v njem urin. Če je izvid negativen, je v njem jabolčni sok. Vsebina se določa za nazaj, iz rezultata, in nikoli iz lončka.

Iz tega sledi edini zanesljiv nasvet, ki ga lahko damo javnim funkcionarjem: privarčujte si vožnjo na Korytkovo. Doma imate jabolčni sok, videti je popolnoma enako, stane osemdeset centov in prihrani vam popoldne. Verjeli vam bodo natanko enako — torej nič.

Kdo je obtožbo izrekel

Dušan Josip Smodej. Avgusta letos je sedel na zatožno klop zaradi obtožb kaznivih dejanj spolnega nasilja, omogočanja uživanja prepovedanih drog in povzročanja telesnih poškodb. Štiri leta je molčal in bival v tujini. Zdaj je spregovoril — za portal Info360.

Pred štirimi leti je v Tarči na RTV Slovenija povedal, da Mesca sicer pozna, a da se nista družila in da nikoli nista skupaj uživala prepovedanih drog. Zdaj pove nasprotno: da sta se "kar veliko družila", da je "javna tajna", da Mesec uživa kokain, in da je to drogo z njim vzel tudi sam.

Za prvo, zanikalno verzijo ima danes razlago:

"je prek tretje osebe do njega prišla prošnja oz. pritisk, da Luke ne omenja oz. izpusti iz celotne zgodbe"

Prevedeno: sam pravi, da je enkrat že lagal. Ostane nam vprašanje, katerikrat.

Meščeva razlaga

Mesec je obtožbo označil za "fantazije in načrtne laži" in jo pripisal začetku županske kampanje v Ljubljani. S prstom je pokazal na Janeza Janšo in Zorana Stevanovića, za katera pravi, da stojita za medijskim omrežjem, ki je intervju objavilo.

"Moje vprašanje je, zakaj danes spreminja te izjave. Jih mogoče zaradi tega, ker mu zmanjkuje denarja in ker je tik pred tem, da bo obsojen na sodišču, jih morda zaradi kakšnih dogovorov z desno oblastjo ali kakšnih pritiskov?"

Levica je portal opisala kot "trobilo v lasti premožnega desničarskega propagandista Aleša Štrancarja" in trdi, da to ni prvi poskus, da bi Smodeja fotografsko ali dogodkovno spravili v isti prostor s predstavniki stranke.

Mesec je izjavo dal v Državnem zboru in na novinarska vprašanja po njej ni odgovarjal.

Kaj ostane

Obtožba o dogodku izpred petih let, brez dokumenta, brez tretje priče, od človeka, ki je o isti stvari že povedal obe verziji. Zanikanje, podprto z izvidom, ki zadeva zadnjih nekaj dni in ne zadnjih pet let. In volilna kampanja, v kateri je to zdaj tema.

Nihče od udeležencev ne more zmagati z dokazom, ker dokaza ni — ne za, ne proti. Lahko se samo ponavlja, dokler se ne prime. Mesec je to sam opisal točneje, kot bi lahko mi: politika kot močvirje, kjer stokrat ponovljena laž postane resnica.

Edina konkretna reč v celotni aferi je torej list papirja z Inštituta za sodno medicino, na katerem desetkrat piše negativno.

In pol države bo vseeno videla sok.