Bankovec za 500 evrov, ki ga ni nihče nikoli videl

Prevoza ni bilo. Avto je prišel, cena je bila dogovorjena, denar je zamenjal lastnika — v eno smer. Potem se je taksist odpeljal sam, s pekočimi očmi, brez dveh denarnic in brez osebne izkaznice.

V soboto nekaj minut po 23. uri so policisti v Velikih Dolah obravnavali tatvino, goljufijo in povzročitev lahke telesne poškodbe. Vse tri v enem dogodku, ki je trajal toliko časa, kolikor ga potrebuješ, da preštejaš tristo evrov.

Trik je star in deluje, ker je hiter

Taksist je prišel po stranko, ki je želela v Koper. Pot je dolga, cena temu primerna.

"Ko ji je povedal, da bo prevoz stal 200 evrov, mu je neznanec ponudil plačilo z bankovcem za 500 evrov in ga vprašal, ali mu lahko vrne 300 evrov."

Tu se zgodba pravzaprav konča, vse ostalo je že samo izterjava. Naslednji stavek policijskega opisa je celotno kaznivo dejanje:

"Taksist mu je izročil 300 evrov, vendar mu neznanec bankovca za 500 evrov ni predal."

Ni ponarejenega bankovca. Ni zamenjanega bankovca. Bankovca sploh ni bilo treba imeti. Trik je v vrstnem redu: kusur gre ven prvi, plačilo pride drugo, drugega ni nikoli.

Dve ženski, ki naj bi prinesli denar

Medtem sta do vozila pristopili še dve mlajši ženski, ki naj bi prinesli denar. Policija tega dela ne pojasnjuje naprej in ga tudi mi ne bomo — je pa razlog, zakaj taksist ni takoj odpeljal. Nekdo je vedno na poti z denarjem. Denar je vedno tik pred tem, da pride.

Ko je taksist zahteval svojih tristo evrov nazaj, je dobil solzivec v obraz in udarce. Napad je odvrnil, se odpeljal in poklical policijo.

Šele ob policistih je videl, kaj vse je izgubilo

V prisotnosti policistov so ugotovili, da sta med napadom izginili tudi dve denarnici. V njiju: vozniško dovoljenje, osebna izkaznica, bančna in službena kartica ter sto evrov gotovine.

Vozniško dovoljenje. Človeku, ki od vožnje živi.

Računovodstvo, ki pove, kdo je res plačal

Zadnji stavek policijskega pojasnila je najbolj hladen del zgodbe:

"Po pojasnilih policije je bil lastnik podjetja oškodovan za 300 evrov, taksist pa za 100 evrov."

Prevedeno: tristo evrov je bila menjalnica podjetja, sto evrov je bilo njegovih. Škodni list torej pravi, da je večji del izgubil nekdo, ki tisto noč sploh ni bil tam. Tisti, ki je bil tam, je izgubil sto evrov, dokumente in solzivec v obraz — zadnjega v nobeno rubriko ne moreš vpisati.

Kar v tem zapisu ni

V policijskem opisu, kot je objavljen, ni opisa storilca. Ne starosti, ne oblačil, ne vozila, ne smeri, v katero je odšel. Ni podatka, ali je bila stranka tista, ki je klicala prevoz, ali je bil klic opravljen prek platforme, prek dispečerja ali s ceste. Ni podatka, ali je taksist za medicinsko pomoč poiskal zdravnika.

To niso obtožbe. To je seznam tistega, kar bi javnost potrebovala, če naj bi kdo storilca prepoznal — in česar v edinem obstoječem zapisu ni.

Policisti nadaljujejo zbiranje obvestil in iščejo storilca, zoper katerega bodo podali kazensko ovadbo.

Nauk, ki ga nihče ne bo upošteval

Denar gre ven šele takrat, ko je denar notri. To je vse. Ta stavek je starejši od taksijev, starejši od evra, in v soboto zvečer je v Velikih Dolah spet stal štiristo evrov, dva dokumenta in obisk pri policiji.